Kako premagati epidemijo?
V zadnjih tednih smo priča zelo hitremu naraščanju števila okuženih in obolelih za Covid-19.
Vlada je že septembra začela sprejemati razne omejevalne ukrepe, ki so z večanjem števila okuženih postajali čedalje bolj rigorozni, vendar se do danes, ko to pišem, trend naraščanja še ni prepričljivo obrnil navzdol.
Razlage vzrokov hitrega širjenja števila okuženih so različne, eni trdijo, da je vlada na začetku drugega vala epidemije prepozno in premalo odločno reagirala, drugi trdijo, da je vzrok v tem, ker se mnogo ljudi ne drži priporočil medicinske stroke o (samo)zaščiti, tretji trdijo, da je vse to nepotrebno, ker naj bolezen ne bi bila zelo nevarna, širijo se tudi razne teorije zarote. Na splošno vidimo, da politična levica nasprotuje ukrepom in nagaja vladi, kolikor se le da.
Če smo pozitivno kritični do početja vlade, sicer lahko rečemo, da je omejevalne ukrepe začela uvajati nekoliko prepozno in v preblagem obsegu, vendar je pri tem treba upoštevati vsaj dvoje dejstev:
– Prvič, že od začetka epidemije je vlada pri izvajanju svojih ukrepov izpostavljena hudemu pritisku levice, češ da gre za uvajanje diktature, pri tem levici pomagajo vsi dominantni mediji, ki so levo orientirani.
– Drugič, ob drugem valu epidemije se lahko vsak prepriča na lastne oči, koliko ljudi enostavno ne spoštuje niti minimalnih priporočil o potrebni zaščiti. Res pa je, da so tudi nekateri vladni ukrepi nekonsistentni. Tako npr. je sedaj omejeno gibanje ljudi med občinami (kar je prav!), obenem pa vidimo dolge kolone vozil, ki gredo čez mejo v smeri Balkana, od koder lahko pričakujemo samo dodatne okužbe. Videti je mogoče tudi koncentracije ljudi na posameznih izletniških točkah.
Osebno sem pristaš rigoroznih ukrepov, katerih trajanja ne bi smeli preveč omejevati. To bo seveda povzročilo ogromno gospodarsko škodo, vendar bo ta manjša, če bomo epidemijo ustavili pri drugem valu, kot bo, če si bodo valovi njenih izbruhov sledili drug drugemu v hitrem zaporedju. Učinkovitega cepiva najbrž ne moremo pričakovati pred naslednjo jesenjo.
Zaskrbljenost glede naše bližnje prihodnosti je zato utemeljena. Tudi če bomo hitro in z relativno malo umrlimi prebrodili epidemijo, se ne bo mogoče ogniti gospodarski krizi, da ne govorim o tem, koliko dolgov si bomo še morali nakopati. Zaskrbljuje tudi naslednje dejstvo:
Že več ljudi je opazilo, da poteka meja med zagovorniki vladnih ukrepov in njihovimi nasprotniki precej natančno po razmejitvi med politično desnico in levico, ali drugače rečeno, med pristaši in nasprotniki vlade Janeza Janše.
To pomeni zelo nevarno situacijo, ker če bo boj proti epidemiji ideološko obarvan in v funkciji medsebojnih političnih obračunov, se nam ne obeta nič dobrega. Kot vemo, levica poskuša zrušiti vlado Janeza Janše že od prvega dne njenega obstoja, pri tem je pripravljena uporabiti vsa sredstva za dosego svojega cilja. Videti je, kot da je obramba pred epidemijo obenem tudi boj proti levici. Česa podobnega vsaj v Evropi ni nikjer, povsod so različne stranke stopile skupaj in probleme rešujejo po svojih najboljših močeh.
Politična situacija v Sloveniji to jesen neprijetno spominja na jesen leta 1941, ko je okupacijo dežele Komunistična partija izrabila za začetek revolucije. Kaj je sledilo potem, je znano, še do danes se nismo otresli vseh negativnih posledic tedanjega početja. Letos ob epidemiji levica, ki deluje po načelu čim slabše (za ljudi), tem bolje (zanjo), poskuša izrabiti strah innejevoljo ljudi za rušenje sedanje vlade. Bati se je treba, kakšne bi bile posledice (zdravstvene in gospodarske), če bi ji to res uspelo.
Ostane nam le upanje, da bo tokrat dovolj veliko število ljudi razumelo za kaj gre in ne bo ponovno nasedlo na videz všečnim demagoškim parolam levice. In seveda, da bodo ljudje, vsaj velika večina njih, upoštevali in izvajali zaščitne ukrepe, ki jih priporoča medicinska stroka.
