Poraz na referendumu

Po pričakovanju se je referendum o noveli Zakona o vodah končal s porazom vladne strani, ki je to novelo pripravila. Da vladni strani ne kaže dobro, je bilo jasno že kar nekaj časa nazaj, ko se je dalo videti, kako organizirano in uigrano nastopajo nasprotniki zakona in kako medle in anemične reakcije so na vladni strani.

Obenem je opozicija ljudem spretno podtaknila mnenje, da gre za varovanje pitne vode, s čemer se novela zakona sploh ni ukvarjala, ne pa za zaščito okolja, urejanje nabrežin, vodotokov in obale ter izboljšanje poplavne varnosti, kar je bistvo vsebine novele. Seveda, kdo se ne strinja z varovanjem pitne vode?

Velikanska večina ljudi ni brala dokaj zahtevne vsebine zakona in je preprosto nasedla manipulacijam levice, ki je v takem početju resnično odlična. Škoda, da levica ni bila odlična tudi takrat, ko je bila na oblasti in je »urejala« Slovenijo, saj nas sicer v razvoju v zadnjih 30 letih ne bi prehitele skoraj vse nekdanje socialistične države.

Kaj bi morala storiti vlada? – Poleg tega, da bi njeni predstavniki širom po Sloveniji morali razlagati, za kaj v noveli zakona resnično gre, bi bilo treba v vsako gospodinjstvo poslati letak s preprosto razlago zadeve. To seveda še zdaleč ne bi pomenilo zmage vladne strani, morebitni poraz pa zagotovo ne bi bil tako katastrofalen in vlada bi lahko rekla, da je naredila, kar se je dalo narediti. Če so ljudje naivni, jim ni pomoči, ne glede na to pa morajo biti pravočasno in pravilno informirani.

Nesprejetje omenjenega zakona ne bo povzročilo katastrofe, vse bo ostalo tako, kot je bilo, razni jankovići bodo še naprej gradili kanalizacije nad vodnimi viri, ampak takrat se ne bo nihče razburjal zaradi varovanja pitne vode.

Veliko bolj moti in zaskrbljuje dejstvo, da so pred vrati volitve. Če bodo vladne stranke tudi v predvolilni kampanji tako štoraste, se obeta njihov poraz, to pa bo res katastrofa za Slovenijo, saj so za časa sedanje vlade bili narejeni razvojni nastavki in poganjki v pravo smer, le dovolj razviti se še niso mogli, ker je bilo premalo časa za njihov razvoj. Zato bi bil nujen vsaj še en (poln) mandat sedanje vladne koalicije.

Človek bi se še vprašal, kakšne ljudi imata Janša in Vizjak v svojih kabinetih, da se le-ti niso uspeli domisliti ničesar uporabnega v zvezi s pripravami na referendum. Upam, da med njimi ni preveč takšnih, ki jim je temeljna strokovna kvalifikacija samo to, da so prijatelji ministra.